CanDia5 je prvi hitri test za ugotavljanje okužbe s kandido, ki ga lahko izvedemo sami.

CanDia5 je imunokromatografski kvalitativni test, kar pomeni, da v vzorcu krvi potrdi ali ovrže prisotnost protiteles IgG, ki jih imunske celice tvorijo za obrambo proti kandidi. Prisotna protitelesa IgG se obarvajo rdeče.

Test prikaže prisotnost protiteles zoper večino, z vidika zdravja pomembnih vrst kandide.

Za opravljanje testa je potrebno s pomočjo varne lancete vzeti kapljico krvi iz konice prsta in jo s kapalko nanesti na testno ploščico. Rezultat dobimo v 5 minutah.

Vsi pripomočki, ki so potrebni za opravljanje testa, so v kompletu. Priloženo je tudi jasno, z risbami opremljeno navodilo za uporabo.

Rod Candida spada med glive kvasovke. Pogosto se nahaja na sluznici ustne votline, prebavil, dihal in nožnice, kjer lahko kot neškodljiv komenzal prebiva v ravnotežju z ostalo mikrofloro in imunskim sistemom gostitelja.

Glavni dejavnik razvoja okužbe s kandido je fiziološko stanje gostitelja. Ugotovili so, da že manjše spremembe fiziološkega stanja gostitelja lahko vzpodbudijo kandido, da se iz neškodljivega spremeni v agresiven patogeni organizem, ki povzroči okužbe sluznic, pri pacientih z zmanjšano imunsko sposobnostjo organizma pa tudi življenjsko nevarno sistemsko okužbo. Okužbo s kandido imenujemo kandidoza.

Glive iz rodu Candida so za kolonizacijo, okužbo in za izogibanje gostiteljevemu imunskemu sistemu razvile različne mehanizme. Običajno so okrogle in enocelične oblike, lahko pa razvijejo nitaste strukture imenovane hife in pseudohife. V obliki hif je kandida še posebej patogena, čeprav se še ne ve točno zakaj.

Kandida izloča encime proteaze in lipaze s katerimi lahko razgrajuje gostiteljeve proteine in lipide. Izločanje teh encimov je ključno za lepljenje na sluznice, poškodbe tkiv, prehajanje kandide v kri in sistemske okužbe. S pomočjo proteaz se lahko tudi izogiba imunskemu odgovoru gostitelja na okužbo.

Okužba s kandido se lahko pojavi na sluznicah ust in prebavil. Izredno pogosta je genitalna okužba, še posebno pri ženskah, lahko pa se pojavi tudi pri moških na glavici penisa. Kandidoza se lahko pojavi na koži, tudi na lasišču in celo na nohtih.

Do kandidoze lahko ob zmanjšani odpornosti pride tudi v pljučih, na potrebušnici (dializni bolniki), v ledvicah (pri dolgotrajni kaktetrizaciji), v centralne živčnem sistemu (ob malignih tumorjih), v jetrih (pri akutni levkemiji), v srcu (pri vnetjih endokardija, miokardija, perikardija, pri sepsi), v krvi, na očeh, v kosteh in sklepih (pri kirurških posegih).

Ugotovili so, da so simptomi kronične kandidoze črevesja zelo podobni simptomom, ki jih imajo bolniki s sindromom kronične utrujenosti, le da pri kronični kandidozi črevesja ni prisotnih gripi podobnih simptomov, ki se pojavljajo pri sindromu kronične utrujenosti.

Patogeno delovanje kandide oslabi delovanje imunskih celic T in ubijalk, kar lahko vodi do ponovne aktivacije raznih virusov (Epstein-Barr, citomegalovirus in herpesvirus). Aktivnost teh virusov pa lahko povzroči gripi podobne simptome pri sindromu kronične utrujenosti. Zato sklepajo, da je zato lahko okužba s kandido vzrok za nastanek sindroma kronične utrujenosti.

V rodu Candida obstaja več vrst. Z vidika zdravja so pomembne: C. albicans, C. glabrata, C. tropicalis in C. parapsilosis.

V zadnjem času glive iz rodu Candida povzročajo vedno več okužb. Za razliko od bakterij, ki spadajo med prokarionte in imajo manjšo količino dednega materiala, je kandida evkariont in ima na voljo večjo količino dednega materiala.

Glive iz rodu Candida so sposobne hitrih mutacij in zato še hitreje od bakterij postanejo odporne na zdravila. Težave pri iskanju zdravil proti kandidi pa povzroča prav podobnost med človeškimi celicami in celicami kandide (oboje so evkariontske), saj je težje poiskati zdravila, ki bodo selektivno ubijala celice kandide.

Večino okužb sicer povzroča Candida albicans, na pohodu pa so še druge vrste, še posebej C. glabrata, ki je po raziskavah Univerze v Lundu postala izredno odporna na fungicide in pri nožničnih okužbah počasi izriva na zdravila manj odporno C. albicans.

Literatura:

Quynh T. Phan, Paul H. Belanger, and Scott G. Filler . Role of Hyphal Formation in Interactions of Candida albicans with Endothelial Cells. Infect Immun. 2000 June; 68(6): 3485-3490.

Cater RE 2nd. Chronic intestinal candidiasis as a possible etiological factor in the chronic fatigue syndrome. Med Hypotheses. 1995 Jun;44(6):507-15

Dostopno na internetu: http://www.sciencedaily.com/releases/2009/04/090401204205.htm

Mohan das V, Ballal M. Proteinase and phospholipase activity as virulence factors in Candida species isolated from blood. Rev Iberoam Micol. 2008 Dec 31;25(4):208-10

Dosegljivo na internetu: http://www.medfak.ni.ac.yu/PREDAVANJA/3.%20FARMACIJA/MIKROBIOLOGIJA/29.%20predavanje%20S.Tasic.pdf